Nikdar vec, oh saj ne more biti res!
Nikdar vec, oh saj ne more biti res,
krila so se mi stopila od strahu,
nikoli vec ne poletim na njih
in nikdar ne izvem, da so samo papir,
zmaji, ki ze tolko let visijo nad menoj.

Saj ze mama govorila je,
da z visine se ne vidi vse,
da nikdar ne izves, da so samo papir,
smehljaji, ki ze tolko let se smejijo s teboj.

Od visine se zvrti, skrij me v svojo dlan,
svojo mehko dlan, svojo toplo dlan.
Vzemi me na svojo stran, skrij me v svojo dlan,
lahko mi vrnes karto se nocoj, hocem le, da me vidijo s teboj.